Blog

Kaj pa če …

… se tokrat dotaknemo zanimive zgodbe gospe Dragane, ki je več let, celo desetletij živela v prepričanju, da ravna prav. Verjela je, da zaupa pravi osebi in je na pravi poti do finančno preskrbljene jeseni življenja, ki si jo vsak zasluži.

Boste tudi vi »na stara leta« nekomu v breme?

Ljudje se premalokrat vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo enkrat onemogli. Ko bomo ostareli in naša energija in moč ne bo več takšna, kot je danes. Enkrat se bomo upokojili, postarali in takrat bo nekdo moral poskrbeti za nas.

Koliko, če sploh varčujemo Slovenci za otroke?

V oddaji Preverjeno na POP TV je osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek, tokrat spregovoril o tem, kdaj in kako varčevati za otroke. Nekateri začnejo že ob rojstvu, nekateri sploh nikoli. V kakšne namene starši običajno varčujejo za svoje otroke?

Bi delali 25 let za 58 let pokojnine? Je mogoče!

V Sloveniji je vse mogoče. Tudi to, da so ljudje delali veliko manj let, danes pa prav toliko časa, kot so delali, ali pa še dlje prejemajo državno pokojnino. V Sloveniji imamo natanko dve državljanki, ki imata to srečo. A gremo po vrsti.

Letos Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) praznuje 25-letnico delovanja. Ob tem so izdali zbornik, v katerem ugotavljajo, da je bilo leta 1992 starostnih upokojencev dobrih 250 tisoč, danes pa jih je že več kot 439 tisoč.

Trenutno je v Sloveniji več starostnih, a hkrati manj invalidskih upokojencev, povečalo pa se je število prejemnikov družinske in vdovske pokojnine; v letu 1992 je bilo le-teh dobrih 79 tisoč, v letu 2017 je prejemnikov 91.655. In zdaj k rekorderkama. Dve upokojenki v Sloveniji namreč že 58 let prejemata pokojnino. Da, prav ste prebrali, 58 let oz. vse od leta 1959!

Za koliko upokojencev pa vi delate?

Še leta 1992 je statistično na enega upokojenca prišlo 1,82 zavarovanca (delovno aktivnega državljana), danes, v letu 2017 je ta številka precej nižja. K eni pokojnini prispeva le še 1,47 zavarovanca, med katere štejemo tudi študente, ki opravljajo študentsko delo, česar v letu 1992 ni bilo. To pomeni, da je razlika v resnici še večja.

Danes povprečna starostna pokojnina znaša 620 evrov, medtem ko je bila v letu 1992 višina le-te 228 evrov. A spremenila se je tudi povprečna neto plača, ki danes znaša 1.044 evrov, pred 25 leti pa je bila 293 evrov. Razmerje med plačo in pokojnino danes in nekoč se je konkretno spremenilo. Leta 1992 je povprečna neto starostna pokojnina predstavljala 77,8 odstotka povprečne neto plače, danes le še 59,4 odstotka.

Glede na trende v zadnjih 25-ih letih lahko priznamo, da bi bilo utopično pričakovati, da bi se obrnili, v smeri delovno aktivnega prebivalstva, ki danes »plačuje« pokojnino sedanjim upokojencem. Ob vsem tem morajo poskrbeti tudi za svojo pokojnino. To, kar vplačujejo »avtomatično«, preprosto ne bo dovolj.

Kako torej poskrbeti, da bomo živeli dostojno starost? Miha Gumilar, osebni finančni svetovalec, je pripravil brezplačno e-knjigo Moja predsedniška pokojnina. In brez skrbi v njej ne govori o pravljici za enega ali dva državljana, ampak na zanimiv in predvsem razumljiv način razkriva, kako si vsak lahko izboljša svojo bodočo pokojnino. Morda za 50 evrov, morda za 200 ali pa 1000, odvisno kakšni so vaši apetiti. Knjigo si brezplačno lahko prenesete TUKAJ

Življenjsko zavarovanje: pri sklepanju se splača biti pošten

Verjetno ste že kdaj sklenili življenjsko zavarovanje in pri tem naleteli na številna vprašanja o vašem načinu dela, poklicu, hobijih ter ne nazadnje o vašem zdravstvenem stanju.

NEKATERI PREDAVATELJI ...

KI SO ŽE SODELOVALI NA NAŠIH DOGODKIH.

Video vsebina

Dan finančne pismenosti 2017, foto kolaž

 

 



 

PARTNERJI PROJEKTA

  • PRVA Group

PODPORNIKI PROJEKTA

  • KING Consulting

PRIJATELJI PROJEKTA

  • OptimTrader
  • BTC

NOVO! Brezplačna e-knjiga Moja predsedniška pokojnina, v kateri razkrivamo, kako povprečen Slovenec lahko pride do predsedniške pokojnine.

Več o e-knjigi izveste TUKAJ.​