Blog

Lepi prihodki, nekaj prihrankov, ampak …

"Nimava kreditov, imava redni prihodek v višini približno 2.300 evrov mesečno skupaj, prihranila sva 3.000 evrov, imava odraščajoče otroke in naši mesečni stroški so 600 evrov. Ostalo dajeva na stran, »v nogavico«. Kam s tem denarjem?"

Cene kreditov se spreminjajo! Kaj pa zdaj?

»Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!«, »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!«, »Priložnost zamujena, ne vrne se nobena!«, je samo nekaj pregovornih resnic, ki nas silijo v akcijo, v prevzemanje odgovornosti za naš boljši jutri.

Zakaj so nekateri ljudje uspešni, drugi pa ne?

Da bi bili v življenju uspešni, je potrebno urediti več področij. Finance so le eno izmed njih, čeprav zelo pomembne, pa ob tem ne smemo pozabiti še nekaj drugih ključnih dejavnikov, ki vplivajo na naše zadovoljstvo.

Krediti ali ne biti: kdaj so nujni za »naš obstoj«?

Pred vami je še en članek o tolikokrat prežvečeni temi, o kateri že ptički veselo čivkajo. »Saj smo o tem že stokrat govorili,« bodo rekli nekateri, »vse nam je jasno,« bodo rekli spet drugi. »Greš v banko in vzameš kredit – to je vse,« si mislijo tretji. Zaradi takšnega in podobnega razmišljanja, po 20-letni praksi na področju kreditnega poslovanja, žal vedno znova ugotavljam, da se enostavno ne želimo ničesar naučiti, ne želimo se spremeniti in ponavljamo napake, ki se prenašajo dobesedno iz roda v rod.

V resnici pa je naša (tudi finančna) prihodnost veliko bolj v naših rokah. Potrebno pa je prevzeti več odgovornosti zanjo, kot smo bili vajeni do sedaj, spremeniti je treba navado in/ali prepričanje in že so lahko tukaj dramatični preobrati.

Poglejmo v prakso: Sistem nas uči: v šoli bodi priden, študiraj do onemoglosti, da boš dobil vsaj približno dobro službo, ki ti bo omogočala, da si urediš »najprej štal'co, potem pa krav'co«, kajne?

In kaj je bistvo tega? Da si najdemo SLUŽBO (samo, da ne bi prevzeli svoje prihodnosti v svoje roke, maksimalno izkoristili potencial, ki ga vsak od nas nosi v sebi in morda celo zaslužili več, kot nam lahko prinese »redna plača«). Seveda, če hodimo v službo nam vsak mesec »čarobno izgine« dobršen del plače za takšne in drugačne prispevke, ki so sčasoma vse višji, a na drugi strani nam dajo vedno manj v zameno. Pa še to, če bom želel imeti »štal'co«, bom moral slej ko prej v banko po denar.

Stanovanjski kredit – edini z razlogom

Nič ne rečem – kredit »za štal'co« je seveda edini kredit z razlogom, pa vendar se odpirajo številna vprašanja:

  • Kdaj bomo kaj privarčevali, če nas na to nihče ni navadil?
  • Kakšno varnostno rezervo si bom pri tem ustvaril za čas, ko bi lahko šlo kaj narobe?
  • In kakšna bo potem šele naša pokojnina? Ali bo sploh dovolj visoka za preživetje?

Že na prvo žogo situacija izgleda nekako takole: večji del plače moram vsak mesec nakazati državi, pa še banki, da bom lahko nekje živel. Ostalo pa bo že nekako, a ne?

Gremo korak naprej. Če že »itak vse vemo« v zvezi s krediti, zakaj se potem še danes dogaja, da najemamo 20- in celo 30-letne kredite vezane na spremenljivko (t. i. euribor), ki nam kreditno mesečno obveznost zlahka dvigne tako visoko, da je ne bomo mogli več odplačevati? Pa se to še kar dogaja. Zato se sprašujem: ali imamo res dovolj znanja, ali si res lahko privoščimo špekulirati z namenom potencialnega profita? Govorimo namreč o kreditih in zneskih, ki presegajo 50 in celo 100 tisoč in več evrov! Se res želimo vezati in tvegati za takšne vsote, ob zavedanju, da denar sploh ni naš?

Bančnik ti ponudni dežnik, ko sije sonce …

Ne glede na to, kako se bom odločil, važno je, da imam za seboj dobro banko, ki mi bo vedno stala ob strani in kjer bom njihova »hišna« stranka. Pa je to res? Ste že slišali za star rek, »da ti bančnik ponudi dežnik, ko sije sonce in ti ga vzame, ko dežuje?« To ni nič slabega, resnica pač izhaja iz njihove narave posla.

Po drugi strani pa bi se do sedaj že lahko naučili tudi nekaj drugih resnic:

  • kot hišna stranka nikoli ne bom deležen ugodnosti, ki jih ponujajo vsem novim strankam (Kaj je narobe s to sliko?);
  • kot hišni stranki mi nikoli ne bodo povedali, da so obrestne mere na mojem več deset tisoč evrskem kreditu danes bistveno nižje in da je skrajni čas za poplačilo neugodnega kredita z ugodnejšim;
  • kot hišni stranki mi nikoli ne bodo povedali, da imajo zdaj v ponudbi še ugodnejše načine poslovanja s TRR in mi predlagali otvoritev zame ugodnejšega računa.

Torej, kako hudo si v resnici želim postati hišna stranka neke banke?

Žal si še vedno veliko ljudi misli, da je vse skupaj vseeno, da je povsod podobna zgodba.

Nujno potrebujem nov računalnik, pa nimam denarja

Ko vsemu temu »znanju« primešamo še pretirano moč medijev in oglaševanja, ki nam vsaj stokrat na dan poskušajo vriniti umetno željo po dobrini in storitvi, ki je v resnici sploh ne potrebujemo, pa je recept za finančni neuspeh popoln.

Seveda nujno potrebujem nov računalnik, ker je moj star že eno leto in ni več aktualen. Pa kaj če nimam denarja - saj imam dobro službo in lahko vzamem potrošniški kredit (danes mi ga prijazno odobrijo že v 10-ih minutah!). Živi se samo enkrat ...

Če bi pogledal finančno logiko z malce več razuma, bi hitro ugotovil, da bo moj novi računalnik čez leto dni vreden cca. 50 % manj, in da bom v vmesnem obdobju plačal (skupaj s stroški, obrestmi in še kakšnim dodatnim finančnim produktom, ki so mi ga tako prijazno »podarili« v paketu) še vsaj 10 % nove vrednosti računalnika. Koliko sem torej v enem letu izgubil?

Seveda pa je na mestu tudi vprašanje: kaj me je sploh motilo na starem računalniku? Da mi odpre dokument milisekundo prepočasi?

 

Naj zaključim z mislijo, ki lepo opisuje realnost vseh nas: »Če se ne pripravljamo na uspeh, se avtomatsko pripravljamo na neuspeh.« Prevzemite zase in za svoje najbliže ščepec več odgovornosti, kot ste jo bili vajeni do sedaj in se čimbolj pripravite na uspeh. V tem primeru pozabite na neuspeh.

Miha Gumilar, osebni finančni svetovalec 

 

Če že imate kredit ali pa o njem razmišljate, vam priporočamo, da si na spletni strani MOJ KREDIT pogledate kaj se vam v resnici izplača. Tam vam razkrivamo kakšne prihranke lahko ustvarite s pravilno izbranim kreditom in zakaj se danes izplača refinanciranje. 

V banki so svetovali sklade, zdaj pa potrebujemo denar …

Gospa ima brata, ki je v domu upokojencev. Pred tem je prodal stanovanja, denar naložil v banko, kjer so mu svetovali, naj ga razprši v sklade. Kot pravi gospa je kasneje slišala, da je to tvegano, še več, njen brat sedaj potrebuje ta denar, to rezervo za oskrbo.

Sklad ni isto kot bančno varčevanje

»To je točno tisto, kar se ne bi smelo nikakor dogajati. Gospa in njen brat sta starejša, vse življenje sta bila navajena imeti denar na banki in ne vesta kaj je sklad, kako deluje. Potem pa prideta do bančnika h kateremu hodita 30 let, pa jim reče, da so obrestne mere slabe in naj razpršita v sklade. Tudi, če želimo pojasniti tveganja, stranke tega ne razumejo,« opozarja Mitja Vezovišek. Tveganje namreč obstaja, stanje se lahko spreminja vsak dan in sklad ni isto kot bančno varčevanje, ampak s tem prevzemamo tveganje za razvoj vrednosti naložbe, opozarja upravljavec osebnega premoženja. »Nikomur ne bi svetoval, da se tega loti sam, sploh, ko ima takšno pomanjkanje znanja.«

Kako zelo narobe je takšno zavajanje strank, opozarja tudi Ana Vezovišek. »To ocenjujemo kot neetično svetovanje, saj je v ozadju le zaslužek bančnika, to je njihov prvi motiv in zato izkoriščajo nevednost in hkrati starost posameznika.«

Svetovalec, ki podpiše odškodninsko klavzulo …

Če ljudje pričakujejo od bančnega svetovalca, da jim bo svetoval in spremljal njihov portfelj, so se zmotili. To ni njegova naloga, nima časa za to, saj nadrejeni od njega zahtevajo nekaj drugega, opozarja Mitja Vezovišek, ki gospe svetuje, da si poišče neodvisnega osebnega finančnega svetovalca. »Najti mora nekoga, ki je zaupanja vreden. Če ne ve, kdo je to, svetujem, da pokliče katerega od medijev, nato pa izbere tri s katerimi se pogovori. Predvsem pa naj izbere tistega, ki je pripravljen podpisati pogodbo, ki bo imela odškodninsko klavzulo, da bo v primeru neetičnega svetovanja povrnil izgubljena sredstva.«

Če vas zanima s kakšnimi težavami se srečuje družina s približno 2.300 evri prihodkov in kaj jim svetujeta Mitja in Ana Vezovišek, da bi bilo dobro narediti z družinskim proračunom, si o tem lahko več preberete že čez nekaj dni. Preverite pa lahko tudi, kaj sta svetovala gospe, ki želi do pokojnine oplemenitit svoje prihranke (TUKAJ). 

 

Ana in Mitja Vezovišek pogosto svetujeta tudi na Radiu Ognjišče, kjer v letošnjem letu lahko med drugim prisluhnete Aninim finančnim receptom. V Svetovalnici pa sta odgovarjala na vprašanja poslušalcev. Celotno oddajo lahko poslušate s klikom na povezavo (TUKAJ), mi pa smo izbrali nekaj konkretnih primerov Slovencev in Slovenk na katere sta odgovorila in v katerih se morda najdete tudi vi.

NEKATERI PREDAVATELJI ...

KI SO ŽE SODELOVALI NA NAŠIH DOGODKIH.

Video vsebina

Dan finančne pismenosti 2017, foto kolaž

 

 



 

PARTNERJI PROJEKTA

  • PRVA Group

PODPORNIKI PROJEKTA

  • KING Consulting
  • Alta

PRIJATELJI PROJEKTA

  • OptimTrader
  • BTC

Kako smo se imeli na najpomembnejšem dogodku na temo osebnih financ v letu 2017 - Dnevu finančne pismenosti, lahko preverite TUKAJ.