Blog

Razkrivamo, kako so za svoje pokojnine poskrbeli predsedniški kandidati!

Veliko ljudi bi bilo veselih, če bi imelo pokojnino vsaj tako visoko kot naš predsednik. Ker imamo v predsedniški kampanji kar 8 kandidatov, nas je zanimalo, kako se pripravljajo na svojo (predsedniško) pokojnino in pa kako bi oni poskrbeli, da bi imeli čim bolj predsedniško pokojnino vsi Slovenci. Njihovi odgovori so kar klicali k obrazložitvi, zato smo za komentar prosili tudi nekaj osebnih finančnih svetovalcev, ki so pripravili odgovore.

Razkrivamo, kako si pokojnino zagotavljajo Borut Pahor, Maja Makovec Brenčič, Suzana Lara Krause, Marjan Šarec, Ljudmila Novak in Romana Tomc, nekateri drugi kandidati pa za le-to najbrž ne poskrbijo na način, kot bi bilo treba, morda ne vedo ali pa jim ni treba, saj njihovih odgovorov nismo prejeli. Tudi odgovora na vprašanje, kako bi zagotovili boljšo pokojnino Slovencev, ne.

Kako za pokojnino varčuje Borut Pahor?

Začnimo z aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem. Najprej smo ga vprašali, če ter kje in kako varčuje za pokojnino. »Da. Polica življenjskega zavarovanja NLB Vita Izbrana za pokojnino (100,00 evrov mesečno).«

V nadaljevanju pa nas je zanimalo, kaj bo naredil, če bo (ponovno) izvoljen, da bodo pokojnine Slovencev bolj »predsedniške«. »Na demografske spremembe se žal odzivamo zelo počasi. Kot predsednik države sem letos gostil konferenco z naslovom Izzivi srebrne generacije, ker sem ocenil, da je razprave o problematiki starajoče se družbe premalo. Udeleženci konference, ki se tako ali drugače ukvarjajo s populacijo starih, so prav tako ocenili, da se tej problematiki posveča premalo pozornosti, predvsem pa, da se veliko prepočasi uvajajo spremembe, ki jih nujno potrebujemo, da bi se prilagodili dolgoživi družbi in ne zadevajo le starih.

Glede pokojninskega varstva bi razdelil ukrepe na tiste, ki se nanašajo na sedanje in prihodnje upokojence. Za sedanje upokojence podpiram zamisel o tem, da je treba upokojencem s polno pokojninsko dobo zagotoviti minimalno pokojnino, ki bo omogočala  pokrivanje  minimalnih življenjskih stroškov in poskrbeti, da realna vrednost pokojnin ne bo upadala.  Glede prihodnjih upokojencev pa bo treba spodbuditi mlade, da svoje obvezno zavarovanje dopolnjujejo z varčevanjem za starost, za kar pa bo potrebno najprej izboljšati zaposlovanje mladih v tako,  da bo to mogoče - zaposlovanje za nedoločen čas. Povečati pa bo treba tudi ponudbo varčevalnih shem, kjer bodo na volje bolj in manj tvegana varčevanja  in z njimi čim bolj natančno seznaniti javnost,« se glasi odgovor Boruta Pahorja.

100 evrov za varčevanje je napačno sporočilo državljanom

Za komentar smo prosili strokovnjaka – osebnega finančnega svetovalca Mitjo Vezoviška, ki pravi: »Če predsednik države varčuje le 100 evrov za pokojnino, pa še to v naložbenem življenjskem zavarovanju, pošilja državljanom popolnoma napačno sporočilo. Za dolgoročne cilje, kot je pokojnina, bi moral namenjati vsaj 10 % svojih prihodkov, pri tem pa paziti na stroške varčevanj in se izogibati čustvenim odločitvam. Naložbena življenjska zavarovanja zagotovo ne sodijo med najbolj primerne produkte, saj so običajno obremenjena z visokimi stroški, omejeno fleksibilna in vezana na vzajemne sklade, ki največkrat ne sledijo donosom, ki jih ponujajo trgi. Na ta način tudi gospod Pahor izgublja 3,5 % donosa letno, kar pri samo 100 evrih mesečno, v 25 letih pomeni izgubo kar 28.398 evrov!«

Ob tem je Mitja Vezovišek spomnil tudi na pokroviteljstvo predsednika države v enem najpomembnejšem področju za mlade v Sloveniji. »Glede na to, da je Borut Pahor tudi častni pokrovitelj finančnega opismenjevanja mladih, ki ga organiziramo že peto leto v okviru projekta Mladi in denar, bi bil skrajni čas, da se udeleži kakšne izmed izobraževalnih delavnic za učitelje. Ker verjetno nima dovolj časa, da bi se sam lotil urejanja svojih osebnih financ, pa mu osebno podarim drugo mnenje. Naredila bova pregled obstoječih produktov in postavila temelje za dosego predsedniške pokojnine,« si konkretno želi pomagati kandidatu Mitja Vezovišek.

Vas zanima, kako so za svojo pokojnino poskrbeli ostali kandidati, kdo med njimi ima konkretne prihranke in kdo čisto nič ter kaj o tem menijo naši osebni finančni svetovalci Ana Vezovišek, Miha Gumilar in Nataša Kozlevčar? Vse to smo razkrili v brezplačni e-knjigi Moja predsedniška pokojnina, ki so jo lahko prenesete TUKAJ.

Moja predsedniška pokojnina: realnost ali nespodobna provokacija?

Kaj imajo skupnega prihajajoče predsedniške volitve in naša pokojnina? Nič ali pa vse. V mesecu varčevanja smo začeli z novim izobraževalnim ciklom, kjer je v ospredju varčevanje. In seveda je eno najpomembnejših prav varčevanje za našo pokojnino. Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja je včeraj gostoval na Radiu Slovenija, kjer je razkril tudi, kako dobro so naši predsedniški kandidati pripravljeni na svojo pokojnino in kako lahko vplivamo na investiranje v drugi in tretji steber.

Na vprašanje, ali povprečen Slovenec res lahko pride do pokojnine, kakršno bi imel predsednik države, ali pa je to le nespodobna provokacija, Mitja Vezovišek odgovarja, da gre za malo provokacije, nekaj pa tudi realnosti.

Da ne boste tudi vi, kot je večina naših predsedniških kandidatov, pa le obiščite spletno stran, kjer boste dobili brezplačno e-knjigo Moja predsedniška pokojnina, v kateri vam bomo razkrili, kako povprečen Slovenec pride do pokojnine, kakršno bi imel predsednik države. Dobite jo TUKAJ.

»Sodelavec Miha Gumilar pripravlja knjigo Moja predsedniška pokojnina, kjer ugotavlja, da bi moral povprečen Slovenec, ki bi želel imeti pokojnino, kot jo ima predsednik države, od prvega dne svojega službovanja, na stran dajati od 25 do 30 % svoje povprečne slovenske plače. To pomeni, da mora 40 let investirati dobro četrtino svoje plače v naložbene finančne produkte,« pravi Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da je za takšno višino plače, to edina možnost.

Z državno pokojnino ne bomo dostojno živeli

V okviru projekta Moja predsedniška pokojnina želimo, da ljudje vzamejo usodo v svoje roke, saj so časi, ko je država poskrbela za nas, žal mimo. »Ne glede na politično opcijo, ki je na oblasti, ni realno računati na to, da bomo z državno pokojnino dostojno živeli. To je nemogoče.«

Ker smo v tem času že prejeli tudi odgovore več predsedniških kandidatov na naša vprašanja glede njihovega varčevanja za pokojnino (njihove odgovore vam razkrijemo kmalu!), je pokomentiral tudi njihovo dolgoročno prizadevanje za »predsedniško pokojnino«. »Stanje je porazno. Glede na to, da naj bi bili predsedniški kandidati izobraženi, ugledni ljudje, pa njihov pogled na pokojnino zase in državljane, ne kaže na to. Prepričan sem, da če si nekdo sam ne zna zagotoviti pokojnine, predsedniške, če tako rečem, kako bo potem vsem nam zagotovil pokojnino?« se sprašuje Mitja Vezovišek.

Zakaj tako meni, vam bomo razkrili kmalu. Če vas zanima tudi kaj je o II in III stebru povedal za Radio Slovenija, pa mu lahko prisluhnete TUKAJ.

Da ne boste tudi vi, kot je večina naših predsedniških kandidatov, pa le obiščite spletno stran, kjer boste dobili brezplačno e-knjigo Moja predsedniška pokojnina, v kateri vam bomo razkrili, kako povprečen Slovenec pride do pokojnine, kakršno bi imel predsednik države. Dobite jo TUKAJ.

Večina predsedniških kandidatov (še) ni poskrbela za pokojnino!

Od človeka, ki na nek način vodi našo državo, bi pričakovali, da zna upravljati z osebnimi financami. Konec koncev je proračun, s katerim razpolaga urad predsednika težak 2,3 milijona evrov, da ne govorimo tudi širše o javnih financah. Seveda, ne gre za razsežnosti, kot so pri državnem zboru ali vladi, a vseeno, na predsedniški funkciji pričakujemo človeka, ki je – finančno pismen.

V včerajšnjih Financah smo si tako izposodili podatke, ki so jim jih zaupali kandidati, ki se bodo 22. oktobra pomerili na volitvah za predsednika države. Za komentar glede njihovega finančnega stanja smo prosili Ano Vezovišek, specialistko za financiranje in osebni proračun in moramo priznati, da ni bila preveč zadovoljna z njimi.

Kdo je čisto brez prihrankov?

Iz nabora vprašanj, ki so jih s strani revije Finance dobili kandidati, je nas zanimalo predvsem, koliko nepremičnin imajo (poleg tiste, v kateri bivajo, ki jih nismo šteli kot »naložbe«), če imajo kakšno drugo premoženje, vrednostne papirje in lastniške deleže podjetij in pa kakšni so njihovi prihranki v bankah in kolikšne so vrednosti njihovih posojil.

Kandidatka Suzana Lara Krause nima prihrankov, ne vrednostnih papirjev, niti deležev v podjetjih, ima pa na drugi strani 75 tisoč evrov hipotekarnega posojila.

Angelca Likovič je imela (če odštejemo dom) nepremičnine v Savudriji in Grosupljem, a je oboje podarila otrokoma. Prav tako nima vrednostnih papirjev in druge lastnine, a Likovičeva ima tudi najmanj skrbi od vseh kandidatov, saj že uživa pokojnino, s katero je, kot pravi sama, zadovoljna.

Kandidatka Maja Makovec Brenčič je delna solastnica 125 tisoč evrov vredne nepremičnine ter lastnica stanovanjsko-poslovnega objekta. Prav tako varčuje v enem od pokojninskih skladov, a ne ve, koliko znašajo njeni prihranki, ima pa še 11 tisoč evrov vredno posojilo, katerega polovico je že odplačala.

Boris Popovič nima v lasti ničesar, ne nepremičnin, niti vrednostnih papirjev, po njegovih podatkih ne varčuje za pokojnino, a naj ne bi imel niti posojil.

Andrej Šiško prav tako nima nepremičnin, ima nekaj umetniških del, katerih vrednost ni znana, ima zanemarljiv delež v enem od zasebnih zavodov in je brez prihrankov in brez posojil. 

Kandidat Marjan Šarec ima v lasti 1,5 hektarja gozda in še dva hektarja obdelovalnih površin, nima sicer vrednostnih papirjev, ima pa prihranke v višini 90 tisoč evrov in je brez dolgov.

Aktualni predsednik Borut Pahor je delni solastnik hiše v Šempetru pri Novi Gorici ter delni lastnik nepremičnine v Ljubljani (v kateri pa verjetno biva). Imel je delnice podjetij, ki sta končali v stečaju, ima slabih 5 tisoč evrov prihrankov v varčevalnem skladu in na polici življenjskega zavarovanja ter dobrih 18 tisoč evrov posojila.

Kandidatka Ljudmila Novak je lastnica gradbene parcele in skoraj 8 tisoč kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na Štajerskem in slabih 6800 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v občini, kjer živi. Ima vrednostne papirje skladov, ki so propadli, okoli sedem tisoč evrov prihrankov v banki, a je brez posojil.

Evropska poslanka in kandidatka za predsednico Romana Tomc ima poleg bivalne površine še nekaj kmetijskega zemljišča, delnice zasebne televizijske postaje, približno 80 tisoč evrov prihrankov in je brez posojil.

Ana Vezovišek: »Večina kandidatov ni privarčevala«

»Če bi me vprašali, ali lahko z eno besedo podam komentar na premoženje kandidatov, bi rekla - žalostno. Zakaj žalostno? Ker so to ljudje, ki se potegujejo za najvišjo funkcijo v državi in naj bi s svojim znanjem, izkušnjami ter s svojo vizijo izboljšali trenutne razmere v državi.«

Ano Vezovišek pa je najbolj zbodlo naslednje: »Večina kandidatov, kljub svoji, ne tako kratki delovni dobi, ni uspela kaj dosti privarčevati. Prihodki nekaterih so znanih, za druge pa ne bi nič zgrešili, če bi rekli, da le-ti niso bili v povprečju slovenske plače, temveč so bili nad povprečjem. In kljub temu nimajo nič kaj dosti privarčevanega? Kako naj potem privarčuje tisti, ki ima minimalno plačo?«

Problem upokojevanja očitno le dobra predvolilna debata

Problem upokojevanja, o katerem govorijo že mladi, večini očitno služi le kot dobra predvolilna debata, pravi specialistka za financiranje in osebni proračun. »Če bi se zavedali tega problema bi ga tudi sami izpostavili in že danes delali na temu (z izjemo gospe Likovič, ki je že na varni strani). Zanimivo je, da si varčevanja za pokojnino niso dali za primarni cilj varčevanja. Nekateri imajo manjše kredite, so brez prihrankov in imajo še večji hipotekarni kredit. Če bi poznali osnove ravnanja z denarjem, kreditov ne bi potrebovali oz. bi si najprej postavili trdne finančne temelje in se nato zadolžili.«

Ne le pri enem kandidatu, se ponavlja še ena slaba praksa. »Delnice v podjetju, ki so propadli – zanimivo. Dobro bi jih bilo seznaniti z osnovami investiranja, o katerem smo že večkrat pisali in o tem, da moramo preprosto imeti svoj portfelj razpršen. A glede na to, da portfelja večina nima, bi bile res osnove za začetek dovolj.«

Za konec pa še ena stvar, ki je Ano Vezovišek presenetila: »Nimajo v lastni ničesar? Na tej funkciji, s temi dolgoletnimi prihodki? No, saj je verjetno vsem jasno, kako in kaj je s tem. Je pa zanimivo to potem takole videti,« se zaveda realnega stanja.

Da ne boste tudi vi, kot je večina naših predsedniških kandidatov, pa le obiščite spletno stran, kjer bo v kratkem na voljo brezplačna e-knjiga Moja predsedniška pokojnina, v kateri vam bomo razkrili, kako povprečen Slovenec pride do pokojnine, kakršno bi imel predsednik države. Saj veste, predsednik je le en, nas pa je več kot 2 milijona in vsakdo si želi in zasluži varno starost.

Predsedniškim kandidatom smo tudi mi posredovali nekaj vprašanj, vezanih neposredno na njihovo načrtovanje pokojnine. Bomo videli, ali bomo prišli do kakšnih konkretnejših informacij. Vsekakor vas obvestimo, takoj ko prejmemo odgovore.

Bi imeli predsedniško pokojnino? Če se tako odločite …

Oktober je mesec varčevanja in čeprav na vsakem koraku dobivamo ideje in predloge, kako varčevati, moramo biti iskreni – nemogoče je upoštevati vse. Vsaj ne hkrati. A najpomembneje je dejstvo, da moramo varčevati. Zakaj? 

»Ker bomo, v kolikor bomo želeli ohraniti standard, kot ga imamo, morali delati do smrti,« pravi Miha Gumilar, osebni finančni svetovalec in avtor nove e-knjige Moja predsedniška pokojnina, ki bo izšla sredi oktobra. 

Pokojnina, pa hiša, avto, šolanje otrok?

A v resnici ne gre le za varčevanje za pokojnino, tukaj je še nakup hiše, morda avta, vikenda, šolanje otrok … Vse to so razlogi, zaradi katerih moramo že danes nekaj dajati na stran, sicer bomo prepozni. Avtor knjige nam je med drugim zaupal, da moramo varčevati zato: 

  • da nam ne bo treba več živeti od plače do plače,
  • da se nam ne bo treba predrago zadolževati (limiti, krediti ...), 
  • da bomo imeli varnostno rezervo kot temelj finančne varnosti.

A začeti je treba tako, kot bi gradili hišo, pa opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. »Samoumevno je, da pri gradnji hiše najprej zgradimo temelje. Če jih ne bi, hiša ne bi stala. Ko govorimo o varčevanju, pa večina ravna ravno nasprotno. Izbere najboljšo fasado, okna in vrata, veliko pozornost posveča strehi in na temelje pozabi. Pa čeprav ni pri varčevanju nič drugače kot pri gradnji hiše. Najprej je treba postaviti temelje, šele nato se lahko lotimo nadgradnje. Znanje, načrt in dober svetovalec so trije temelji, ki morajo stati, preden lahko začnemo varčevati.«

Ne glede na to kakšen je vaš odgovor – da ali ne – je prav, da preverite, kakšno je to varčevanje, in če je res v prvi vrsti v vaše dobro.

Zato za vas pripravljamo novo brezplačno e-knjigo Moja predsedniška pokojnina, ki bo izšla 17. oktobra, vi pa jo lahko naročite že danes! Na dan izida pa vam jo bomo, brezplačno, poslali po elektronski pošti. Naročite jo lahko TUKAJ.

 

P. S. Pa veste, kakšna bo predsedniška pokojnina? Tudi to izveste v e-knjigi!

V enem tednu 20-odstotna rast delnice?

Sinoči je potekal webinar ABC investiranja v času kriptomanije, kjer smo z gledalci delili številne informacije o pasteh in priložnostih investiranja.

NEKATERI PREDAVATELJI ...

KI SO ŽE SODELOVALI NA NAŠIH DOGODKIH.

Video vsebina

Dan finančne pismenosti 2017, foto kolaž

 

 



 

PARTNERJI PROJEKTA

  • PRVA Group

PODPORNIKI PROJEKTA

  • KING Consulting

PRIJATELJI PROJEKTA

  • OptimTrader
  • BTC

NOVO! Brezplačna e-knjiga Moja predsedniška pokojnina, v kateri razkrivamo, kako povprečen Slovenec lahko pride do predsedniške pokojnine.

Več o e-knjigi izveste TUKAJ.​