Če ne boste našli načina, da bi vaš denar delal nov denar, medtem ko vi spite, boste delali do smrti, pravi Warren Buffett. Vprašanje, ali si kdo želi delati do smrti, je torej na mestu.

»Saj radi delamo, a če MORAMO delati do smrti, je vse drugače,« dodaja Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja.

Na edinstvenem seminarju ABC investiranja v času kriptomanije je izpostavil, da je pri investiranju pomembno zavedanje, da je čas naš prijatelj, čustva pa so naš sovražnik. »Ali mislite, da obstaja možnost, da ne investirate? Ne, ta možnost ne obstaja. Mi moramo investirati, zakaj investiramo, pa je druga zgodba. Naša največja napaka je lahko, da ne investiramo,« pravi Mitja Vezovišek.

Zakaj ljudje investiramo?

Indeks 500 največjih ameriških podjetij je v zadnjih 20 letih prinesel povprečno cca 9 % donos v dolarjih. Če ste v tem času vstopali in izstopali in bili recimo le 10 napačnih dni izven trga, je vaš donos za polovico manjši.

Na vprašanje, kdaj ljudje običajno izstopimo iz trga, Mitja Vezovišek odgovarja, da takrat, ko je panika. »Zelo težko si predstavljam človeka, ki je leta 2007 investiral v času, ko je padel Lehman Brothers. A vedeti moramo, da če samo 30 dni v 20 letih nismo investirali, je naš povprečen donos nič! Gre za 30 najboljših dni na trgu, ki pridejo na vrsto dan po tistem, ko vse zgrmi!« opozarja upravljavec osebnega premoženja in dodaja, da ni problem v investiranju, ampak tehniki, čustvih in seveda stroških.

 

Več o tem, kaj so nam gostje razkrili na dogodku, bomo povzeli na webinarju, v četrtek, 28. septembra 2017, ob 20. uri. Prijavite se lahko TUKAJ

 

Pri vprašanju, zakaj ljudje investiramo, lahko ločimo dve skupini: ena si želi finančne svobode, druga pa hitrih zaslužkov. »Glavni motiv investiranja ne bi smel biti pohlep, ampak to, da enkrat ne bom več delal za denar, saj bo denar delal zame,« je na seminarju opozoril Mitja Vezovišek.

Zlato, kriptovalute, delnice ali druge alternativne naložbe?

Vse več različnih možnosti se nam odpira za investiranje, odločitev, katera je prava ne obstaja, nihče je ne more napovedati. Zato se najbolje zaščitimo tako, da svoje premoženje razpršimo, opozarjajo strokovnjaki.

»Splošnega recepta ni,« pravi Samo Lubej iz Finančnega centra. »Dobro pa je za naložbeni miks omogočiti 5 do 7 letno ročnost, imeti na voljo vsaj 30 do 50 tisoč evrov, biti naložbeno podučen in izkušen, imeti naložbeni načrt in se zavedati, da je lahko alternativnih naložb v portfelju le do 30 %,« dodaja. Samo Lubej med alternativnimi naložbami omenja nepremičnine in nepremičninske sklade, plemenite kovine, zasebni kapital, tvegan dolg in kriptovalute. Med klasične pa prišteva denar, obveznice, delnice, vzajemne in ETF sklade.

Pribitki na ceno zlata so lahko zelo različni

Za investiranje v plemenite kovine lahko rečemo, da je tradicionalno, včasih pomislimo na »zastarelo«, pa vendar zlato in srebro, še danes predstavljata pomemben delež v investitorjevem portfelju. »Mogoče ne gre za tako zelo velik delež, kot mislimo, običajno gre za 1 odstotek celotnega premoženja,« pravi Peter Slapšak iz družbe Elementum. Na vprašanje, zakaj danes večina ljudi kupuje zlato in srebro, pa pravi, da je osnovni razlog razpršitev premoženja. A tudi pri zlatu »ni vse zlato, kar se sveti«, težave so v hitrih, tudi več deset odstotnih pribitkih na osnovno ceno.

 

Če ste zamudili seminar, se prijavite na webinar ABC investiranja v času kriptomanije.
Več o webinarju izveste TUKAJ

 

»Večina vlagateljev si niti ne predstavlja, da so pribitki nad borzno ceno lahko zelo različni. Če stranka kupuje zlato v vrednosti 100 do 200 evrov, se ne zaveda, da so v osnovni ceni, ki je pribitek borzne cene, vključeni tudi stroški transporta, zavarovanja transporta, provizija …« pravi Peter Slapšak, ki dolgoročno gledano napoveduje rast cene zlata z vidika, da znane zaloge na svetu pojenjajo. In rešitev za zmanjšanje stroškov? Nakup večjih količin ali vstop v nove produkte, kjer ste soudeleženi pri nakupu dela »zlate palice«.

Alternativne naložbe tudi za male vlagatelje

Med investicijske razrede prištevamo tudi manj znana zasebni kapital in zasebni dolg. »Alternativne naložbe so precej nova stvar v Sloveniji, zakonodaja je v veljavo stopila šele leta 2015 in delamo prve korake v tej smeri. V alternativne naložbe se lahko investira na več načinov. Lahko so to razni produkti, kjer se kotira na borzi, torej vrednostni papirji, obstajajo pa tudi drugi, v tujini bolj razviti produkti, kamor lahko vlagamo z relativno nizkimi zneski,« pravi Gregor Županc iz družbe King Consulting, kjer pripravljajo tudi varčevalne produkte, ki bodo omogočali investiranje z mesečnimi zneski. »Trg je nov, se razvija, prihaja vse več možnosti. Če je bil ta trg včasih primeren smo za največje, tradicionalne vlagatelje, se trend premika v smeri vedno večje dostopnosti.«

Bolj se nam bo splačal nakup delnic kot obveznic

Na videz preprosto vprašanje, ali se nam bolj splača investirati v delnice ali obveznice ni tako preprosto, pravi Roman Gomboc iz Optimtraderja, strokovnjak za trgovanje z delnicami in obveznicami. »Vsak bi na prvi pogled rekel, da je obveznica manj tvegan papir kot delnica. A če pogledamo trenutno stanje ekonomije, ugotovimo, da imamo zgodovinsko nizko inflacijo tako v Evropi kot ZDA, poplavo denarja s strani centralnih bank in zgodovinsko nizke obrestne mere. To bo zagotovo pripeljalo do tega, da se bo inflacija počasi začela dvigovati. In dvig inflacije zahteva večjo zahtevano donosnost obveznic, to pa posledično padec vrednosti obveznic. Menim, da se bo del kapitala iz obvezniškega trga počasi začel seliti na delniški trg in bomo v prihodnje videli večje donose na delniških, kot obvezniških trgih.«

Kriptovalute so na začetku, zato se da dosti zaslužiti

Kriptovalute so danes vroča tema, a se okoli njih vrti vprašanje, ali so res edinstvena priložnost, ali pa predstavljajo največjo hišico iz kart v zadnjem desetletju. »Zgodovina pravi, da je vsega lepega enkrat konec, a v kripto svetu smo šele na začetku. Tehnologija blockchain in kriptovalute se šele uveljavljajo, zato se lahko dosti zasluži in ustvarja donose,« pravi Miha Pulko iz Krip.to. 

A v poplavi kriptovalute je treba ločiti seme od plevela, izbrati je treba pravo možnost, ki ne predstavlja »slamnatega podjetja«, ampak dejanski kredibilen projekt. »Treba je pogledati, čemu je valuta namenjena. Vzemimo za primer kratkoročno investiranje, potem iščeš najbolj popularno valuto. Če pa želiš dolgoročno zaslužiti, pa je prav, da se pozanimaš čemu je namenjena,« pravi Miha Pulko.

Ob tem razloži, da je Bitcoin držalec vrednosti, kar pomeni, da bo njegova cena rasla in se ne bo veliko spreminjal. »Njegovo bistvo je prenos denarja, prenos vrednosti. Potem je tukaj platforma etherium, katere namen je razvoj menjalnic in to je tudi njena uporabna vrednost. Pogledati moramo, katera valuta je drugačna in zakaj je drugačna, poskusimo investirati v podobne in se tako zavarujemo,« dodaja strokovnjak za kripto svet.  

Kaj bo čez 10 let največ vredno?

In kaj odgovarjajo strokovnjaki različnih področij na vprašanje, kaj bo čez 10 let več vredno: 1 ether, 8 gramov zlata ali 1 delnica Appla? Večina je stavila na kripto valuto, a hkrati priznavajo, da je na takšno vprašanje težko odgovoriti, podobno, kot če bi napovedovali loto številke.

To pa je le delček vsebine, ki smo jo slišali na seminarju ABC investiranja v času kriptomanije, ki je bil razprodan kar nekaj dni pred samim dogodkom. Veliko vas je ostalo pred vrati in nas prosilo za ponovitev. Ponovitve seminarja ne bo, a vseeno ne boste ostali brez informacij.

Del tega, kar so nam gostje razkrili na dogodku, bomo povzeli tudi na webinarju, ki bo v četrtek, 28. septembra 2017, ob 20. uri. Več o webinarju izveste TUKAJ

NOVO! Brezplačna e-knjiga ABC investiranja v času kriptomanije. Preverite ključne korake na poti do donosnega investiranja. Prenesite e-knjigo TUKAJ.