Blockchain oziroma tehnologijo veriženja blokov je v slovenski prostor zakorakala zelo pogumno. Sprejeli smo jo z odprtimi rokami, ne le posamezna podjetja, ki stremijo k naprednim storitvam, ampak tudi država.

Še več, z njo se resno spogleduje naša javna uprava. Seveda pa je svoje prve korake ta tehnologija naredila prav na področju financ – kripto financ.

»Blockchain je res revolucionarna tehnologija, ki obstaja že osem let. Če poenostavim, je prva tehnologija, ki omogoča vnos informacij, ki so v celoti zapisane v digitalni obliki in brez možnosti podvajanja,« pravi dr. Peter Merc, prvi mož Blockchain Think Tank Slovenije.

Vemo, da kar se v digitalni obliki prenaša (fotografija, dokument …) lahko ustvari dvojnik enake kakovosti originala. Prva prednost blockchain tehnologije je, da to onemogoča, druga pa v načinu shranjevanja informacij. »Danes svet deluje tako, da v transakcijah med posamezniki in podjetji, vedno nastopa zaupanja vredna tretja oseba. Lahko je to notar, sodišče, država. Težava je, da so običajno podatki shranjeni na enem mestu. Blockchain tehnologija pa podpira tehnologijo t.i. distribuiranega ledgerja, saj so ti podatki lahko shranjeni praktično na vsakem računalniku. Seveda to ne pomeni, da s temi podatki lahko vsakdo razpolagala, gre za kodirane podatke, disruptivno pa je le to, da podatki niso več shranjeni na enem ali dveh mestih, ampak dejansko lahko v celotni mreži, kar zmanjša možnost uničenja ali izgube,« pomembnost blockchaina predstavi Merc. 

Pametne pogodbe pomembne za finančni sektor

Za blockchain ne rečejo zaman, da je velika sila znotraj industrijske revolucije, seveda pa je na mestu vprašanje, kaj prinaša za finančni svet. »Industrija 4.0 je v polnem zagonu, obstaja veliko disruptivnih poslovnih modelov, tehnologij, imamo umetno inteligenco, internet stvari, kognitivna resničnost. Blockchain je silnica, ki vse te tehnologije med seboj povezuje. Osebno vidim največjo dodano vrednost te tehnologije ne v kripto valutah, kar bi sploh v tej vročici ljudje pomislili, ampak v celotnem finančnem sektorju, kjer nam bodo prav prišle pametne pogodbe,« dodaja Merc.

Pametne pogodbe so posebne pogodbe v programskem jeziku, ki avtomatizirajo procese. »Na sistem pametnih pogodb bodo šle zavarovalne pogodbe, zavarovalni posli, mikro plačila. Če se bo blockchain povezal z najnovejšimi trendi v finančni industriji, glede na novo prihajajočo regulativo, bo predstavljal veliko disrupcijo v finančnem svetu.«

Vedno znova trčimo v zastarelo zakonodajo

Da gre v Sloveniji za konkretno zgodbo, ki jo podpira tudi država, dokazuje oblikovanje iniciative Blockchain Think Tank Slovenija, ki je nastala na pobudo Ministrstva za javno upravo. Na pobudo k povezovanju se je odzvalo skoraj 200 ljudi, posameznikov in predstavnikov podjetij, zato so se odločili, da jo spremenijo v Think Tank. Danes ta deluje popolnoma neodvisno v okviru digitalne koalicije, ki jo sestavljajo štirje enakovredni partnerji – država, gospodarstvo, nevladne organizacije in raziskovalne institucije – univerze.

 »Ciljev Think Thanka je več, ultimativni cilj pa je ustvariti Slovenijo, ki bo blockchainu prijazna država s predvidljivo regulacijo, politiko, ki podpira razvoj startupov in vseh drugih podjetij, ki podpirajo nove tehnološke rešitve,« nam razloži Merc, ki v Sloveniji vidi po eni strani napredno razvito gospodarstvo, vsaj zasebni sektor, po drugi strani pa, kot pravi, vedno znova trčimo v zastarelo zakonodajo. »Naloga Think Tanka je, da povezuje znanje, ki ga ima zasebni sektor in postavi most do javnega sektorja s ciljem spremeniti zakonodajo.«

Tako že potekajo pogovori z regulatorji, Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Finančnim uradom Republike Slovenije, medtem ko iz Urada za preprečevanje pranja denarja odgovore še čakajo. Na regulatorje naslovili predvsem vprašanja vezana na ICO-je, izdajo kriptovalut, storitve menjave kriptovalut in podobno. »Ko bomo prejeli vse odgovore, bomo lahko rekli, da smo ena redkih držav na svetu, ki ima predvidljiv pravni okvir, znotraj katerega bomo vedeli, kako operirati z vsemi temi projekti,« pravi Peter Merc, ki verjame, da bodo odgovori na voljo zelo kmalu.

Nista več dovolj produkt in ekipa

Kot omenjeno, blockchain prinaša priložnosti za številne startupe, ki se odločajo za množično financiranje s pomočjo ICO (initial coin offering). V Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih zgodb, še več jih je tik pred vrati. A kaj neko mlado podjetje potrebuje, da uspešno vstopi v to zgodbo? »Danes je trg preplavljen s številnimi ICO projekti in je težko izstopati. Če želiš izstopati, ne šteje samo produkt in ekipa, ampak predvsem PR in marketing, za kar pa so potrebna sredstva. Govorimo o več sto tisoč evrih in tistim, ki gredo v projekt samo zato, da bi nabrali sredstva, ne razpolagajo pa sami z njimi, sem prepričan, da bo uspeh izostal. Govorim o formuli 80-10-10, od česar 10 % predstavlja ekipa, 10 % produkt in 80 % PR ter marketing. Več ko bo ICO projektov, večji bo delež v korist marketinga,« opozarja Merc.

Ob tem spomni tudi na Viberate, projekt, ki je v manj kot 5 minutah zbral 10 milijonov evrov. »Fantje iz Viberate-a so imeli zelo resen projekt, z jasno marketinško strategijo in vložili so veliko lastnih sredstev.«

Kaj imajo skupnega Venezuela, Estonija, Japonska, Amerika in Slovenija?

Da o kripto svetu ne razmišljamo samo v Sloveniji, je jasno, četudi smo med državami, ki je korak naprej. »Venezuela že razmišlja o tem, da bi izdala svojo nacionalno kripto valuto, ki bi jo poimenovali Petro. Tudi Estonija je pred časom to napovedovala, a jih je ustavila Evropska centralna banka. Christine Lagarde, direktorica IMF (International Monetary Fund) je izjavila, da vidi kripto valute kot ustrezno alternativo nestabilnim valutam nekaterih držav. Skratka, moje mnenje je, da je digitalni svet za zdaj vzporeden realnemu, a hkrati vedno bolj stopa v ospredje,« dodaja Peter Merc.

Ob tem spomni, da je tudi Japonska sredi minulega leta priznala bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo, prav tako je ameriški regulator že dovolil izvajanje finančnih instrumentov, vezanih na bitcoin. Kot dodaja sogovornik, je potencial blockchain tehnologije v resnici neskončno večji od tega, kar prinašajo kriptovalute. »Če omenimo samo pametne pogodbe, e-demokracijo, e-korporativno vodenje podjetij, elektronsko identiteto, vse to je vezano na blockchain tehnologijo. Zmotno je enačiti le-to s kriptovalutami, čeprav je bil bitcoin prvi produkt blockchaina. A od tu naprej gredo stvari zalo hitro naprej, prihajajo nove rešitve,« še dodaja Merc. Da je res tako, dokazuje tudi Švedska, kjer bo že od leta 2019 nepremičnine možno prenašati s pametnimi pogodbami, saj so celotno zemljiško knjigo prenesli na blockchain.

O vsem tem in še več, bo dr. Peter Merc spregovoril tudi na prihajajočem Dnevu finančne pismenosti. Celoten program lahko preverite TUKAJ.

Za vas smo zbrali utrinke z Dneva finančne pismenosti 2018! Bitka med svetovoma - fiat vs. kripto je bila nepozabna! Utrinke preverite TUKAJ.